»Joel in Ethan pa sta samo sedela v kotu ter se samo smejala in smejala in to je bilo to.«

»Moje pisanje se je ukvarjalo s Teboj, v njem sem tožil samo o tem, o čemer nisem mogel tožiti na Tvojih prsih.«

»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«

»In ko bom umrl, / bom umrl // zato, / da me bodo / brali.«

»Že od nekdaj sem se zelo rad smejal in še zmeraj je tako.«

»Morda nisem moški, niti Rusinja in prav tako nisem živela v 19. stoletju, ampak ko berem Dostojevskega, vem, o čem govori.«

»Ni bil le ikoničen glas v komediji, Gilbert je bil tudi čudovit mož, brat, prijatelj in oče. Čeprav gre za žalosten dan, pa se prosim smejte še naprej na glas v njegovo čast.«

»Dobro je pripraviti ljudi do tega, da se smejijo s tabo, ko briješ norce iz samega sebe. Že mogoče, da si cepec, a si cepec, ki obvladuje situacijo.«

»Upanje obstaja, neskončno ga je; samo ne za nas.«